Loading...
Brezplačna poštnina!
Dobrodošli na novi spletni strani Slovenske matice! Morebitne napake še odpravljamo in se vam zahvaljujemo za razumevanje.
0

Predstavitev večavtorskih znanstvenih monografij o Pahorjevem knjižnem opusu Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor in Jaz pa nikoli nisem sanjal

01. 4. 2026
15:00
–16:00
, Filozofska fakulteta Ljubljana

Predstavitev večavtorskih znanstvenih monografij o Pahorjevem knjižnem opusu Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor in Jaz pa nikoli nisem sanjal

Prijazno vabljeni na predstavitev večavtorskih znanstvenih monografij o Pahorjevem knjižnem opusu Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor in Jaz pa nikoli nisem sanjal, ki bo v sredo, 1. aprila 2026, ob 15. uri, v okviru Sejma akademske knjige Liber.ac potekala v avli Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Aškerčeva 2, Ljubljana).
Prof. ddr. Urška Perenič se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. V letu 2024 sta izšli dve večavtorski znanstveni monografiji o njegovem življenju, delu, korespondenci, njegovi vlogi za ohranjanje slovenske narodne identitete in resnice o naši polpretekli zgodovini. V začetku leta je Slovenska matica izdala knjigo s simpozija o Borisu Pahorju pod naslovom Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor (ur. Urška Perenič in Igor Grdina), konec leta v sozaložništvu z Založništvom tržaškega tiska pa še delo Jaz pa nikoli nisem sanjal (ur. Urška Perenič). Obe knjigi druži Boris Pahor, neutrudni iskalec resnice, v svojem mišljenju in pisanju do polnosti predan slovenskemu narodu, kulturi in jeziku, kakor tudi svojemu rodnemu Trstu kot prostoru slovenske besede, ki je niso uničili ne plameni Narodnega doma, ne fašistični teror in koncentracijsko taborišče in ne povojna komunistična jugoslovanska oblast, ki je Pahorju zaradi objave Kocbekovega intervjuja o povojnih pobojih začasno prepovedala vstop v domovino.
Prof. ddr. Urška Perenič, literarna in kulturna zgodovinarka, slovenistka, raziskovalka književne republike Borisa Pahorja, bo v pogovoru z doc. dr. Ignacijo Fridl Jarc, tajnico-urednico Slovenske matice, filozofinjo in literarno komparativistko, predstavila obe večavtorski znanstveni monografiji o življenju in ustvarjanju slovenskega tržaškega velikana. Boris Pahor je deloval v prostoru, ki je navdihoval tudi pesnika Srečka Kosovela, čigar 100-letnice smrti se letos spominjamo in o katerem je Pahor napisal samostojno knjižno delo.
Slovenska matica bo imela na sejmu tudi svojo stojnico, kjer bo mogoče Matičine knjige kupiti po znižanih sejemskih cenah.
Več o sejmu na spletni strani FF.

Dogodek soorganizirata Liber.ac in Slovenska matica.

Sofinancer: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije
JAK logo

povezani izdelki

“Jaz pa nikoli nisem sanjal”
Urška Perenič

29,00 

»Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor«
Igor Grdina
Urška Perenič

24,00 

Povezane osebe

Boris Pahor
Izkušnje iz taborišč so zapustile sledove v njegovi prozi, najbolj v romanu Nekropola (1967), ki je doživel več ponatisov in prevodov v mnoge evropske jezike. Ker je v taborišču zbolel za jetiko, je Pahor dobro leto dni prebil na zdravljenju v švicarskem sanatoriju, v Trst pa se je vrnil 1946., v naslednjem letu je v Padovi doktoriral z disertacijo o Kocbekovem pesništvu. S pesnikom sta v tem času navezala tesno prijateljstvo, ki je trajalo vse do Kocbekove smrti.Kot demokrat in svobodomislec se je leta 1951 v Primorskem dnevniku postavil Kocbeku v bran ob partijski gonji zoper njegovo knjigo Strah in ...
Igor Grdina
Kot spremljajoče edicije je zasnoval zbirko obsežnejših biografskih študij ter zbirko Ljubljanski portreti, v okviru katere sta izšla zbornika o županih Ivanu Hribarju in Ivanu Tavčarju. Bil je tudi gostujoči profesor na dunajski univerzi. Leta 2006 je bil na Univerzi v Novi Gorici izvoljen za rednega profesorja za kulturno zgodovino. Predava zgodovino habsburške monarhije ter zgodovino fevdalne epohe ter dobe revolucij. Od 2016 dalje predava tudi na AMEU-ISH.Organiziral in vodil je več mednarodnih znanstvenih simpozijev; med njimi gre posebej izpostaviti tiste o Josipu Ipavcu, Ivanu Hribarju, Primožu Trubarju, o emancipaciji in eliminaciji, o ruskih intelektualcih v emigraciji po revoluciji 1917 ...
Urška Perenič
V času študija na Filozofski fakulteri Univerze v Ljubljani (slovenščina in nemščina) je bila s štipendijo DAAD v Stuttgartu, po njem pa asistentka za slovenščino na Zvezni realni gimnaziji za Slovence in Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu. Na FF UL je leta 2008 doktorirala s tezo Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empirične sistemske teorije in pridobila naziv doktorica znanosti s področja literarnih ved. Na Oddelku za slovenistiko FF UL je zaposlena od leta 2009 dalje, februarja 2016 je bila izvoljena v naziv izredne profesorice, junija 2023 pa v naziv redne profesorice za slovensko književnost. Je članica Slavističnega društva Slovenije, ...