Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, zvezek 17

Več o knjigi

Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike je pri Slovenski matici začel izhajati leta 1971. Doslej je izšlo šestnajst zbornikov, v katerih so bile obravnavane najrazličnejše teme, ki so posegale od prazgodovine do 19. stoletja. Leta 2002 je zbornik za dalj časa prenehal izhajati, po dvajsetih letih pa znova obujeni Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike s svojimi prispevki osvetljuje predvsem 20. stoletje. Takrat je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani, razvijati so se začela številna nova področja naravoslovja, tehnike, tehnologije, medicine, matematike. Prispevki so v prenovljenem zborniku krajši in poljudnoznanstvene narave. Cilj nove številke zbornika je tako kot pri prejšnjih ohranjanje slovenske naravoslovne in tehnične dediščine ter ohranjanje in razvoj slovenske znanstvene in strokovne terminologije. Na tem področju so s pripravo številnih strokovnih terminologij, tudi s področij naravoslovja in tehnike, v zadnjih dveh desetletjih ogromno prispevali sodelavci terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, pričujoči zbornik pa naj ima ob terminološkem pomenu tudi še vnaprej nepogrešljivo vlogo pri poglobljenem preučevanju zgodovine naravoslovja in tehnike. V tem zborniku so objavljena tudi vsebinska kazala predhodnih zvezkov.

Urednik za založbo: Zarika Snoj Verbovšek

Ilustrator: Janez Turk

Jezik izvirnika: slovenščina

Sofinancer: Krka, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU

O avtorju

Tadej Bajd

Profesor Bajd je leta1976 in leta 1982 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča ter leta 1990 Kidričevo nagrado. Je prejemnik nagrade Milana Vidmarja (1993) za vidne uspehe pri vzgojno-izobraževalnem delu. Pri mednarodnem združenju IEEE, ki ima sedež v ZDA, je leta 2000 kot tretji Slovenec prejel naslov IEEE Fellow, ki ga podeljujejo za izjemne raziskovalne dosežke. Leta 2011 je bil izvoljen v naziv Fellow pri ameriški organizaciji AIMBE (American Institute of Medical and Biological Engineering) in leta 2012 še pri evropski zvezi EAMBES (European Alliance for Medical and Biological Engineering and Science). V tujini je deloval na University of Southern California ...

Drago Kladnik

Raziskuje tudi zemljepisna imena, ki kot deficitarno področje še ni bilo ustrezno raziskano. V aplikativnem raziskovalnem projektu Slovenski eksonimi: metodologija, standardizacija, GIS je z analitičnim pristopom obdelal podomačena tuja zemljepisna imena v vseh pomembnih slovenskih atlasih sveta ter zemljepisnih učbenikih, leksikonih, priročnikih, potopisni in strokovni literaturi, turističnih vodnikih in časopisju. Rezultat tega dela in sodelovanja v Komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS je podatkovna zbirka zemljepisnih imen, ki obsega več kot 5000 imen in priča o bogati imenski jezikovni dediščini slovenščine. Kot strokovnjak za zemljepisna imena je Kladnik strokovni sodelavec Pravopisne komisije pri SAZU in skupine za pripravo Zakona o zemljepisnih ...

Andrej Seliškar

Mag. Andrej Seliškar se je po diplomi na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti leta 1973 zaposlil na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU in bil na njem zaposlen vse do upokojitve (2009). Magistrski študij je zaključil na Univerzi v Zagrebu. Njegova osnovna specialnost je fitocenologija, predvsem travniške združbe, a je z leti pridobil izjemno široko znanje in preučuje, popisuje in kartira večino rastlinskih združb, ki jih poznamo v Sloveniji (od mokrišč do gozdov), prav tako se dejavno posveča tudi taksonomiji in floristiki. Je eden izmed najbolj vsestranskih in najbolj široko razgledanih botanikov pri nas, tudi z velikim posluhom za ...