V spomin na člana Slovenske matice dr. Ericha Prunča smo posthumno izdali njegovo pesniško zbirko Tihožitja in Besi. Besi so ležali v avtorjevem predalu in šele s to knjigo doživljajo svoj prvi natis. Knjigo, pri kateri Slovenska matica sodeluje s celovško Mohorjevo založbo kot sozaložnica, je skrbno pripravil urednik Reginald Vospernik. Spremni besedi sta prispevala akademik prof. dr. Matjaž Kmecl in dvor. svetnik prof. dr. Reginald Vospernik, ki bosta sodelovala tudi na naši predstavitvi in podrobneje predstavila osebnost in delo znamenitega koroško-slovenskega jezikoslovca, slavista, literarnega zgodovinarja, pesnika in prevajalca. Izviral je iz številne kmečke družine iz Straše vasi pri Škocjanu v Podjuni, že zgodaj pa se je izoblikovala njegova literarna in gledališka nadarjenost. V Gradcu je zaključil študij slavistike, bil je zagnan gledališki inovator predstojnik oddelka za prevajalstvo v Gradcu, pa tudi pesnik, visoko cenjen v nekdanji Jugoslaviji in sedanji Sloveniji. Leta 2007 je postal dopisni član SAZU, bil je tudi častni senator Univerze v Ljubljani. Med obema objavljenima zbirkama leži skoraj pol stoletja avtorjeve osebne zgodovine, tako da Tihožitja in Besi razkrivajo tudi pesnikov razvoj od koroškega uporniškega aktivizma v vase ponikujočo erotično razbolelost in zapuščenost.
»Prunč se na svoj način vključuje v tisti tok slovenske poezije, ki se ga je oprijela oznaka novi subjektivizem, lahko tudi intimizem – pač kot odgovor na zunajliterarne zahteve, naj bo pesnik odgovoren za (nevzdržno) družbeno stanje.« (Matjaž Kmecl)
»Erich Prunč je bil neutruden znanstvenik, pesnik, vnet diskutant ob številnih priložnostih, inovativen gledališčnik, spreten soorganizator Koroških kulturnih dni, društvenik in ploden publicist.« (Reginald Vospernik)
