Slovenska Istra II

Več o knjigi

Zgodovina in družba predstavlja zgodovinski razvoj in kulturno izročilo, na katerih temelji današnji življenjski utrip te pokrajine, ki ji je tisočletna vpetost v romanski prostor vtisnila pečat z močnim beneškim pridihom. Svojevrsten zgodovinski razvoj je urednikoma narekoval pregled najstarejše poselitve in formiranja mestnih komun Kopra, Izole in Pirana v stoletjih Serenissime, preučitev stoletne avstrijske vladavine z vzpostavitvijo rapalske meje, pregled časa, ki so ga zaznamovali narodnoosvobodilna borba, zakulisna diplomatska borba za priključitev cone B k matični Sloveniji in tragična usoda italijanskega prebivalstva. Poglavje demografskega razvoja med letoma 1857 in 2019 z ljudskimi štetji prikazuje spremembe etnične podobe območja. V mozaiku bogate in razgibane preteklosti in družbenoekonomskega razvoja obalnega prostora so tudi kritični pogledi, skozi katera pronica pretekla pa tudi današnja podoba prostora, ki je z določeno zamudo kot zadnji vstopil v slovenski nacionalni prostor, s tem pa tudi v našo narodno in kulturno zavest.

Prevod: Špela Truden, Andreja Maver, Eva Brajkovič (v ang.)

Jezik izvirnika: slovenščina

Sofinancer: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije

O uredniku

Mitja Guštin

Arheolog ddr. Mitja Guštin je rojen leta 1947 v Mariboru, živi v Piranu, kjer je tudi odraščal in maturiral. Posveča se pretežno raziskovanju in študiju železne dobe in v njenem okviru posebej latenskemu obdobju in keltstvu v vzhodnih Alpah ter na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Arheologijo je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, spomladi 1972 je diplomiral s temo Predlog za razdelitev železne dobe na Notranjskem in Krasu (za katero je prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani). Leta 1987 je doktoriral s temo o mlajši železni dobi v Posočju.

Salvator Žitko

Dr. Salvator Žitko je slovenski zgodovinar, urednik in publicist. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Črnomlju, z letom 1957 pa nadaljeval šolanje na Gimnaziji Koper. Po opravljeni maturi se je v študijskem letu 1961/62 vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer zgodovina - umetnostna zgodovina. Diplomiral je v junijskem roku leta 1966 in se kot štipendist Občine Koper najprej zaposlil v tedanjem Mestnem arhivu Koper, nato pa kot profesor zgodovine in estetske vzgoje na Gimnaziji Koper. Poučeval je do leta 1976/77, ko je prevzel mesto ravnatelja Pokrajinskega muzeja v Kopru in ustanovo vodil do leta 2004.