Nevidnosti so petindvajseta, jubilejna pesniška zbirka pesnika, pisatelja, dramatika, publicista, novinarja, urednika in komponista Milana Dekleve, ki je nastala kot avtorjev zelo osebni odziv na epidemijo. Napisana je bila v njenem prvem valu in je prežeta z občutjem negotovosti, občutjem, da človek ne nadzoruje ne vsemirja ne svojega lastnega življenja. Prav ta izgubljenost pa v Nevidnostih postane izhodišče, pravzaprav klic k poetizaciji sveta, k oblikovanju žareče in zveneče besede, ki je ustvarjalna samo zaradi lastne krhkosti in minljivosti. Nevidnosti, ki so med nami, pravzaprav kličejo k eksistenci, kot zapiše avtor spremne besede Dean Komel. Ne prikličejo le tistega, kar je nevidno v nas samih, kar morda skrivamo v sebi ali kar ostaja skrito pred drugimi. Nevidno, táko, da nas prebudi, je samo vprašanje, kdo sem. Tako nas nevidnosti v svojem klicanju preprosto učijo biti, z njimi se naučimo govoriti, povedo nam, kako je ljubiti.
