Nesmrtnost in neumrljivost, 2. knjiga

V 2. knjigi so prikazane oblike in stopnje posmrtne nesmrtnosti, ki so se razvijale hkrati  z razvojem krščanstva od  dobe mučencev  (z mučeniško smrtjo za Boga kot  neposrednim prehodom  v  nebesa)  prek dobe puščavnikov (z  askezo in odpovedovanjem  spolnosti  skrbijo za zveličanje in  nesmrtnost duše) do dobe klerikov  (v njej se  počasi izoblikuje  razlika med drugim, večnim življenjem v nebesih in drugo smrtjo,  s katero so kaznovani in  vrženi v večni peklenski ogenj največji grešniki). Podrobno so prikazana stališča  o posmrtni nesmrtnosti   krščanskih očetov  in  teologov: Polikarpa, Justina, Atenagore, Ireneja, Tertulijana; Origena, Gregorja iz Nise, Antona Puščavnika, Atanazija, Pahomija, Evagrija, Ambrozija Milanskega, Avguština, Dionizija Areopagita, Boetija in Tomaža Akvinskega. Posebej je predstavljen Dante z Božansko komedijo s krogi pekla, vic in nebes ter razvitimi hierahijami med posmrtniki oz. nesmrtniki znotraj  navednih transcendentnih prostorov. Gre za očiten prikaz/dokaz, kako poteka pravo raziskovalno delo in kako ustvarjalni pristop vključuje svojo lastno dograjevanje.