Knjiga moje mladosti

Karel Clarici (Klarič), potomec hrvaško-slovenske družine, je prva leta živel na gradu Hasberg pri Planini, kjer je bil njegov oče oskrbnik posestva, nato na graščini Zalog pri Novem mestu, eno leto v Ljubljani in osem let v Novem mestu. Od svojega študija prava naprej je živel na Dunaju, kjer se je zaposlil na občini in kjer je tudi umrl. V zapuščini je njegov nečak akademik Marjan Mušič našel stričeve spomine na njegovo mladost, jih prelil v slovenski jezik in jim dodal fotografije, večinoma Claricijeve, krajev okrog Planine in Novega mesta. Jedro knjige in njen najpomembnejši del je opis šolanja v Ljubljani (1871-1872) in v Novem mestu (1872-1879).