Neimenovani junak žrtvuje svoje življenje obsesiji: uresničitvi Muzeja vojne za vzpostavitev miru. Zato strastno zbira vsakovrstno orožje – puščice, loke, bojne sekire, mesojede rastline, pa tudi podmornice, oklepnike, topove, raketomete. Zbrano staro železje iz vseh vojn pripoveduje zgodbe tistih, ki so z njim odhajali v smrt ali jo povzročali v različnih krajih in časih, od nenavadnega junaka Schimka do Čerwuiša, Indijanca Čamakoka, ki so ga v Kafkovih letih pripeljali v Prago, pa vse do črnke s plemiškim nazivom Luise de Navarrete. Sredi prekipevajočega blodnjaka zgodb stoji tržaška Rižarna pri Sv. Soboti, dolga leta zamolčano koncentracijsko taborišče s krematorijem v Italiji. Strastni zbiralec začne prepisovati grafite z imeni ovaduhov, izdajalcev in krvnikov, ki so jih jetniki pustili na zidovih taborišča smrti. A njegovi dnevniki skrivnostno izginejo z njim vred. V romanu nastopa tudi Luisa, hči Judinje in afroameriškega vojaka: njej zaupajo načrt za ureditev Muzeja. Skozi mozaično zarisane usode, ki se stekajo v silovit in presunljiv epos, izpričuje Claudio Magris večno in vselej novo resnico o izdajstvu, krivdi, ljubezni in sovraštvu ter svojo vero v moč posameznika.
