Loading...
Brezplačna poštnina!
Dobrodošli na novi spletni strani Slovenske matice! Morebitne napake še odpravljamo in se vam zahvaljujemo za razumevanje.
0

Alma Sodnik in njeno filozofsko delo

Več o knjigi

Ob praznovanju 100-letnice Univerze v Ljubljani je Slovenska matica v sodelovanju z Oddelkom za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in s Teološko fakulteto Ljubljana pripravila simpozij, ki je bil posvečen filozofinji Almi Sodnik. Bila je dolgoletna predavateljica zgodovine filozofije na Univerzi v Ljubljani in tudi prva ženska, ki je zasedla mesto dekanje katerekoli fakultete na Slovenskem. Študirala je v Ljubljani in na Dunaju, izpopolnjevala pa se je še v Rimu, Milanu, Parizu, na Dunaju in v Gradcu. Od 1946 je bila izredna profesorica, od 1951 do upokojitve 1959. leta pa redna profesorica na Oddelku za filozofijo današnje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med letoma 1952 in 1953 je opravljala dekansko funkcijo. Alma Sodnik je bila prva, ki je na Slovenskem podrobno raziskovala zgodovinski razvoj filozofskih problemov od začetka antike do vključno Kanta in pripravila vrsto monografskih prikazov posameznih filozofov (med drugimi zlasti Descartesa). Ustvarila je metodološko osnovo za sistematični prikaz zgodovine filozofije pri Slovencih, bodisi po filozofskih avtorjih bodisi po filozofski problematiki. Šesti zvezek iz zbirke Odstiranja obsega večino prispevkov, ki so bili predstavljeni na simpoziju v Slovenski matici in še štiri nove. V monografiji Alma Sodnik in njeno filozofsko delo avtorice in avtorji obravnavajo široko tematsko področje, ki ga je pokrivala profesorica Alma Sodnik v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu. Alma Sodnik je delila usodo mnogih filozofinj z začetka 20. stoletja. Kljub temu da njihovega znanstvenega dela po kakovosti ni mogoče razlikovati od njihovih moških kolegov, niso mogle ustrezno napredovati v akademski sferi. Sama je redno zaposlitev na Univerzi v Ljubljani dobila šele po drugi svetovni vojni in tedaj postala prva profesorica in dekanja Filozofske fakultete. Monografija vsebuje znastvene prispevke o njenem delu in sega na področja metafizike, epistemologije, estetike, antične filozofije in filozofije na Slovenskem. Zaključuje jo občuteno zapisan osebni pogled na Almo Sodnik kot izjemno žensko, ki ga je prispevala Helena Koder.
  • Jezik izvirnika: slovenščina
  • Sofinancer: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS
  • Sozaložnik: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
  • O uredniku

    Olga Markič
    Doktorirala je leta 1998 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi zaposlena kot redna profesorica. Kot raziskovalka je dejavna v programski skupini Filozofske raziskave. Raziskovalno in pedagoško je vpeta v mednarodni prostor kot predavateljica na tujih univerzah in avtorica številnih odmevnih znanstvenih člankov in monografij. Je tudi predsednica Slovenskega društva za kognitivne znanosti. Izbrana dela: Kognitivna znanost : filozofska vprašanja (2011) Filozofska pot Andreja Ujeta (uredila skupaj z Malec, M., 2019) Logiški pojmovnik : za mlade (2000) Kognitivna znanost v Ljubljani : možnosti za študij in raziskovalno delo (skupaj s Kordeš, U., 2007)

    Povezane prireditve

    09. 3. 2023
    11:00
    –12:30
    , Dvorana Slovenske matice (1. nadstropje)
    Vljudno vabljeni na predstavitev filozofskih knjig Slovenske matice za leto 2022, ki bo v četrtek, 9. 3. 2023, ob 11. ...

    Povezani medijski odzivi

    Videopredstavitev knjige

    Alma Sodnik in njeno filozofsko delo

    Olga Markič

    22,00 

    Ob praznovanju 100-letnice Univerze v Ljubljani je Slovenska matica v sodelovanju z Oddelkom za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in s Teološko fakulteto Ljubljana pripravila simpozij, ki je bil posvečen filozofinji Almi Sodnik. Bila je dolgoletna predavateljica zgodovine filozofije na Univerzi v Ljubljani in tudi prva ženska, ki je …

    2022

    193

    Trda vezava

    245x170 mm

    Morda vas zanimajo tudi

    Kar in kar maj
    Marko Kravos

    19,00 

    Izbrana dela
    Marko Glaser

    19,00 

    Dobri nameni
    Dimitrij Rupel

    39,00 

    Bruno Hartman in njegovo kulturno poslanstvo
    Vlasta Stavbar

    26,00 

    Izgubljena Ljubljana
    Milan Zdravko Kovač

    39,00 

    Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih, 2. ponatis
    Tina Bregant

    31,00 

    Nedokončani spisi
    Andrej Capuder

    27,00 

    Skupinski portret z očetom
    Jasna Blažič

    29,00 

    Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu
    Anton Žvan

    31,00 

    Metamorfoze VII.–IX.
    Publij Ovidij Nazon

    27,00