Sledili so še drugi prevodi iz romanskih književnosti: Petrarca, Camoes, Teilhard de Chardin, Ernesto Sabato, Kierkegaard in drugi. Potem je prišel čas romana. Njegov prvenec Bič in vrtavka 1975 je vzbudil nezaželeno pozornost jugo-cenzure in bil umaknjen iz prodaje. V svoji romaneskni trilogiji Rapsodija 20, Iskanje drugega in Reka pozabe (Slovenska matica v Ljubljani v letih 1982-2005) je izpisal fresko nacionalnega romana Slovencev v 20 stoletju.
Leto osamosvojitve Slovenije ga je zvabilo v politiko. Bil je poslanec v parlamentu in kulturni minister v prvi slovenski vladi (1990-93). Nato je odšel v tujino in postal veleposlanik v Parizu (1993-97) in v Rimu (2005-09). Vmes je neprekinjeno tekla njegova pedagoška, znanstvena in literarna dejavnost.
Med objavami naj omenimo Mozaik svobode, Pariški dnevnik, Slovenija brez meja (v slov., nem., in angl., Mohorjeva Celovec), Henri Bergson, intuicija in misel, Rimski soneti, Povest o knjigah (Rožančeva nagrada), Zamrznjene besede (Mohorjeva Celovec). Capuder je bil član evropske Akademije v Salzburgu, odlikovan je bil s francosko Legijo časti in z italijanskim viteškim križcem.
